Reke in jezera

REKE IN JEZERA

Voda oblikuje naše pokrajine v obliki rek, jezer in številnih vrst mokrišč, v vsakem izmed teh okolij pa so habitati za številne edinstvene rastlinske in živalske vrste. V tekoči vodi v rekah in mirujoči vodi v jezerih so na primer doma najrazličnejše značilne vrste, ki so prilagojene tem pogojem.

Sladkovodni ekosistemi – ki so drugačni od morskih ekosistemov, na katere vpliva slana voda, in obalnih ekosistemov – igrajo pomembno vlogo v naših vsakodnevnih življenjih: So vir pitne vode, hrane in prevoza, blažijo poplave in suše, podpirajo kmetijstvo in čistijo vodo ter nudijo pomembna okolja za rekreacijo in izobraževanje.

Toda naše reke in jezera so pod pritiskom zaradi številnih nevarnosti, med drugim zaradi onesnaževanja in izgradnje vodnih zbiralnikov in jezov. Jezovi še posebno ovirajo gibanje rib in spreminjajo habitat mnogih rečnih vrst.

Mnogi sladkovodni habitati in njihove vrste so zaščiteni z direktivama EU o naravi, pravnim okvirjem, ki ga je vseh 27 držav članic Evropske unije preneslo v svojo nacionalno zakonodajo.

REKE IN JEZERA

Voda oblikuje naše pokrajine v obliki rek, jezer in številnih vrst mokrišč, v vsakem izmed teh okolij pa so habitati za številne edinstvene rastlinske in živalske vrste. V tekoči vodi v rekah in mirujoči vodi v jezerih so na primer doma najrazličnejše značilne vrste, ki so prilagojene tem pogojem.

Sladkovodni ekosistemi – ki so drugačni od morskih ekosistemov, na katere vpliva slana voda, in obalnih ekosistemov – igrajo pomembno vlogo v naših vsakodnevnih življenjih: So vir pitne vode, hrane in prevoza, blažijo poplave in suše, podpirajo kmetijstvo in čistijo vodo ter nudijo pomembna okolja za rekreacijo in izobraževanje.

Toda naše reke in jezera so pod pritiskom zaradi številnih nevarnosti, med drugim zaradi onesnaževanja in izgradnje vodnih zbiralnikov in jezov. Jezovi še posebno ovirajo gibanje rib in spreminjajo habitat mnogih rečnih vrst.

Mnogi sladkovodni habitati in njihove vrste so zaščiteni z direktivama EU o naravi, pravnim okvirjem, ki ga je vseh 27 držav članic Evropske unije preneslo v svojo nacionalno zakonodajo.

SLADKOVODNI HABITATI

Sladkovodni habitati v Evropi se med seboj močno razlikujejo glede na podnebje in geološko zgradbo. Trajna vodna telesa, ki obstajajo čez vse leto, so predvsem koncentrirana v severnih in atlantskih delih Evrope, občasna vodna telesa, ki so prisotna le v določenih delih leta, pa so značilnejša za sredozemsko podnebno območje. V EU je skupno zaščitenih 20 različnih vrst sladkovodnih habitatov.

Reke

Za reke je značilna velika raznolikost vrst habitatov, 10 od teh pa je zaščitenih v EU. Zaščiteni rečni habitati se gibljejo od hladnih borealnih (severnih) rek in visokogorskih alpskih rek do rek z obsežnimi prodnatimi strugami in vodotokov s podvodnim ali plavajočim rastlinstvom.

Obrečni gozdovi so gozdovi, ki rastejo ob rekah. V Evropi lahko ti gozdovi zajemajo različne drevesne vrste in vrste grmičevja, kot so vrba, jelša, brest, jesen in tamariša, odvisno od območja, ter obrežne pasove oleandrov ali goščavje z oleandri. Ti gozdovi nudijo dragoceno hrano, zavetje in selitvene koridorje za vodne in kopenske vrste.

level_2_slide_1

SLADKOVODNI HABITATI

Sladkovodni habitati v Evropi se med seboj močno razlikujejo glede na podnebje in geološko zgradbo. Trajna vodna telesa, ki obstajajo čez vse leto, so predvsem koncentrirana v severnih in atlantskih delih Evrope, občasna vodna telesa, ki so prisotna le v določenih delih leta, pa so značilnejša za sredozemsko podnebno območje. V EU je skupno zaščitenih 20 različnih vrst sladkovodnih habitatov.

Reke

Za reke je značilna velika raznolikost vrst habitatov, 10 od teh pa je zaščitenih v EU. Zaščiteni rečni habitati se gibljejo od hladnih borealnih (severnih) rek in visokogorskih alpskih rek do rek z obsežnimi prodnatimi strugami in vodotokov s podvodnim ali plavajočim rastlinstvom.

Obrečni gozdovi so gozdovi, ki rastejo ob rekah. V Evropi lahko ti gozdovi zajemajo različne drevesne vrste in vrste grmičevja, kot so vrba, jelša, brest, jesen in tamariša, odvisno od območja, ter obrežne pasove oleandrov ali goščavje z oleandri. Ti gozdovi nudijo dragoceno hrano, zavetje in selitvene koridorje za vodne in kopenske vrste.

level_2_slide_1

level_3_slide_1

JEZERA, LAGUNE IN RIBNIKI

Jezera, lagune in ribniki so habitati s stoječo vodo, v katerih so doma oziroma ki jih uporablja veliko različnih kopenskih in vodnih vrst. Z Direktivo EU o habitatih je zaščitenih 10 vrst jezer in ribnikov. Te zajemajo vse od velikih in globokih jezer do plitvih lagun in občasnih ribnikov.

V jezerih, lagunah in ribnikih ponavadi najdemo izjemno lokalno in edinstveno biotsko raznovrstnost, v njih pa je doma veliko različnih rastlinskih in živalskih vrst, ki so prilagojene stoječim vodam, med drugim so to tudi dristavec, vodna leča, parožnica, kačji pastirji, enakokrili kačji pastirji, somi (npr. Silurus aristotelis) in močvirska sklednica (Emys orbiculatis). To so tudi habitati za razmnoževanje dvoživk, kot sta hribski urh (Bombina variegata) in veliki pupek (Triturus cristatus). Jezera in ribniki so tudi pomembni habitati za ptice, še zlasti kot vmesno postajaliče in kraj za počitek med selitvijo.

level_3_slide_1

JEZERA, LAGUNE IN RIBNIKI

Jezera, lagune in ribniki so habitati s stoječo vodo, v katerih so doma oziroma ki jih uporablja veliko različnih kopenskih in vodnih vrst. Z Direktivo EU o habitatih je zaščitenih 10 vrst jezer in ribnikov. Te zajemajo vse od velikih in globokih jezer do plitvih lagun in občasnih ribnikov.

V jezerih, lagunah in ribnikih ponavadi najdemo izjemno lokalno in edinstveno biotsko raznovrstnost, v njih pa je doma veliko različnih rastlinskih in živalskih vrst, ki so prilagojene stoječim vodam, med drugim so to tudi dristavec, vodna leča, parožnica, kačji pastirji, enakokrili kačji pastirji, somi (npr. Silurus aristotelis) in močvirska sklednica (Emys orbiculatis). To so tudi habitati za razmnoževanje dvoživk, kot sta hribski urh (Bombina variegata) in veliki pupek (Triturus cristatus). Jezera in ribniki so tudi pomembni habitati za ptice, še zlasti kot vmesno postajaliče in kraj za počitek med selitvijo.

SLADKOVODNE PROSTOŽIVEČE RASTLINE IN ŽIVALI

Kopenske vode v Evropi se ne ponašajo le z več sto vrstami vodnih rastlinskih vrst in vrst rib, temveč tudi z značilnimi vrstami nevretenčarjev, dvoživk, sesalcev in ptic, ki so v svojem življenjskem ciklu odvisne od teh vodnih teles. Hranilne in mineralne snovi v vodi so pomembni dejavniki pri določanju, katere vrste živijo v sladkovodnih habitatih ali pa jih obiskujejo.

Vodne ptice, kot so race, gosi, labodi, čaplje, plamenci in žerjavi, sladkovodna območja potrebujejo za hranjenje, razmnoževanje in gnezdenje. Mnoge vodne ptice v Evropi so ptice selivke, kot je na primer rjava čaplja (Ardea purpurea), ki se razmnožuje v osrednji in južni Evropi, zimo pa preživlja v tropskem delu Afrike.

Veliki plamenec (Phoenicopterurs ruber) se tudi razmnožuje v EU. Približno 60 % njegove populacije najdemo na obalnih mokriščih Sredozemlja, pomembne kolonije za razmnoževanje pa najdemo v francoski regiji Camargue in na jugu Španije. Veliki plamenci se selijo med mokrišči v južni Evropi in severni Afriki, pri čemer je prav severna Afrika pomembno prezimovališče in območje odraščanja še nedoraslih plamencev iz Evrope.

SLADKOVODNE PROSTOŽIVEČE RASTLINE IN ŽIVALI

Kopenske vode v Evropi se ne ponašajo le z več sto vrstami vodnih rastlinskih vrst in vrst rib, temveč tudi z značilnimi vrstami nevretenčarjev, dvoživk, sesalcev in ptic, ki so v svojem življenjskem ciklu odvisne od teh vodnih teles. Hranilne in mineralne snovi v vodi so pomembni dejavniki pri določanju, katere vrste živijo v sladkovodnih habitatih ali pa jih obiskujejo.

Vodne ptice, kot so race, gosi, labodi, čaplje, plamenci in žerjavi, sladkovodna območja potrebujejo za hranjenje, razmnoževanje in gnezdenje. Mnoge vodne ptice v Evropi so ptice selivke, kot je na primer rjava čaplja (Ardea purpurea), ki se razmnožuje v osrednji in južni Evropi, zimo pa preživlja v tropskem delu Afrike.

Veliki plamenec (Phoenicopterurs ruber) se tudi razmnožuje v EU. Približno 60 % njegove populacije najdemo na obalnih mokriščih Sredozemlja, pomembne kolonije za razmnoževanje pa najdemo v francoski regiji Camargue in na jugu Španije. Veliki plamenci se selijo med mokrišči v južni Evropi in severni Afriki, pri čemer je prav severna Afrika pomembno prezimovališče in območje odraščanja še nedoraslih plamencev iz Evrope.

VODNI SESALCI

V evropskih rekah in jezerih živijo tudi različne vrste sesalcev, kot so značilna vidra (Lutra lutra), evropski bober (Castor fiber) in evropski mink (Mustela lutreola).

Zahodna populacija evropskega minka se močno krči že od sredine 19^. stoletja. Ta vrsta je v nekaterih delih osrednje Evrope že izumrla zaradi sprememb rečnih habitatov ali njihove izgube ter zaradi tekmovanja z neevropskim ameriškim minkom.

Še eno redko vodno vrsto, pirenejskega pižmovega vihulja (Galemys pyrenaicus), najdemo le v južni Evropi (v Franciji, Španiji in na Portugalskem). Vihulj ima sicer raje hitre gorske potoke, toda občasno ga lahko najdemo tudi v počasnejših vodnih telesih, kot so kanali, jezera in močvirja. Na žalost se je število vihuljev na določenih območjih zmanjšalo ali pa so celo izginili.

level_5_slide_1

VODNI SESALCI

V evropskih rekah in jezerih živijo tudi različne vrste sesalcev, kot so značilna vidra (Lutra lutra), evropski bober (Castor fiber) in evropski mink (Mustela lutreola).

Zahodna populacija evropskega minka se močno krči že od sredine 19^. stoletja. Ta vrsta je v nekaterih delih osrednje Evrope že izumrla zaradi sprememb rečnih habitatov ali njihove izgube ter zaradi tekmovanja z neevropskim ameriškim minkom.

Še eno redko vodno vrsto, pirenejskega pižmovega vihulja (Galemys pyrenaicus), najdemo le v južni Evropi (v Franciji, Španiji in na Portugalskem). Vihulj ima sicer raje hitre gorske potoke, toda občasno ga lahko najdemo tudi v počasnejših vodnih telesih, kot so kanali, jezera in močvirja. Na žalost se je število vihuljev na določenih območjih zmanjšalo ali pa so celo izginili.

level_5_slide_1

level_6_slide_1

EVROPSKE SLADKOVODNE RIBE

V evropskih rekah živi več kot 70 vrst rib, ki so zaščitene skladno z Direktivo EU o habitatih. Nekatere so endemične (najdemo jih lahko le v nekaterih evropskih rekah), na primer zahodni čep (Zingel asper) in romunski ostriž (Romanichthys valsanicola), ki ga lahko najdemo le v porečju reke Argeș v Romuniji.

Nekatere ribe prepotujejo dolge razdalje. Za losose je na primer značilno, da opravljajo daljšo selitev iz morja po sladkovodnih rekah navzgor, kjer se razmnožujejo. Ogroženi sulec (Hucho hucho) in atlantski losos (Salmo salar) sta oba zaščitena z Direktivo o habitatih.

level_6_slide_1

EVROPSKE SLADKOVODNE RIBE

V evropskih rekah živi več kot 70 vrst rib, ki so zaščitene skladno z Direktivo EU o habitatih. Nekatere so endemične (najdemo jih lahko le v nekaterih evropskih rekah), na primer zahodni čep (Zingel asper) in romunski ostriž (Romanichthys valsanicola), ki ga lahko najdemo le v porečju reke Argeș v Romuniji.

Nekatere ribe prepotujejo dolge razdalje. Za losose je na primer značilno, da opravljajo daljšo selitev iz morja po sladkovodnih rekah navzgor, kjer se razmnožujejo. Ogroženi sulec (Hucho hucho) in atlantski losos (Salmo salar) sta oba zaščitena z Direktivo o habitatih.

KAJ EU POČNE, DA BI ZAŠČITILA NAŠE REKE IN JEZERA?

Poleg direktiv EU o naravi, ki ščitita ogrožene sladkovodne vrste in habitate, se tudi Okvirna direktiva EU o vodah (WFD), sprejeta leta 2000, osredotoča na izboljševanje stanja vseh površinskih voda in podzemnih voda v EU.

V sklopu Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 so nedavno določili kot cilj obnovitev najmanj 25.000 km rek v EU, da lahko do leta 2030 dosežejo prosto tekoče stanje.

Evropski informacijski sistem za vode (Water Information System for Europe (WISE Freshwater)) zbira informacije in podatke o stanju evropskih rek, jezer, podzemnih voda, o pritiskih, ki jih doživljajo, in ukrepih, ki so jih sprejeli za zaščito vodnega okolja.

The Biodiversity information system for Europe is a partnership between
the European Commission and the European Environment Agency.

Other European Information Systems