Šotišča

ŠOTIŠČA

Šotišča so posebna vrsta mokrišč, na katerih prevladujejo rastline, ki tvorijo šoto, kot so na primer šotni mahovi (Sphagnum). Šotišča nastanejo, kadar rastline ne razpadejo popolnoma zaradi skoraj trajne nasičenosti z vodo in zaradi pomanjkanja kisika, kar mrtvim rastlinam in mahovom omogoča, da se nabirajo v obliki šote. Nastanek šote je pogosto prvi korak pri geološkem nastanku fosilnih goriv, kot je premog.

Na mnogih podeželskih območjih Evrope so šoto običajno nabirali, sušili in uporabljali za kuhanje in ogrevanje domov. Šoto še vedno uporabljajo vrtnarji oz. se uporablja v vrtnarstvu, čeprav je to vse pogosteje prepovedano v želji, da bi zaščitili šotišča.

Čeprav šotišča pokrivajo le tri odstotke površja zemlje, vsebujejo dvakrat več ogljika kot vsi gozdovi na svetu! Ti ekosistemi zato igrajo izjemno pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam.

ŠOTIŠČA

Šotišča so posebna vrsta mokrišč, na katerih prevladujejo rastline, ki tvorijo šoto, kot so na primer šotni mahovi (Sphagnum). Šotišča nastanejo, kadar rastline ne razpadejo popolnoma zaradi skoraj trajne nasičenosti z vodo in zaradi pomanjkanja kisika, kar mrtvim rastlinam in mahovom omogoča, da se nabirajo v obliki šote. Nastanek šote je pogosto prvi korak pri geološkem nastanku fosilnih goriv, kot je premog.

Na mnogih podeželskih območjih Evrope so šoto običajno nabirali, sušili in uporabljali za kuhanje in ogrevanje domov. Šoto še vedno uporabljajo vrtnarji oz. se uporablja v vrtnarstvu, čeprav je to vse pogosteje prepovedano v želji, da bi zaščitili šotišča.

Čeprav šotišča pokrivajo le tri odstotke površja zemlje, vsebujejo dvakrat več ogljika kot vsi gozdovi na svetu! Ti ekosistemi zato igrajo izjemno pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam.

HABITATI, POVEZANI S ŠOTIŠČI

Visoka, prehodna in nizka barja so točno določene vrste šotišč, ki so zaščitene v EU. Visoka barja napajata dež in sneg, nizka barja pa nastajajo v depresijah in jih ponavadi napajajo površinske in podzemne vode. Visoka barja so posebna vrsta barja, ki so kisla in nimajo veliko mineralov in drugih hranil. Močno so razširjena po Evropi, največja območja pa so na Finskem, Švedskem in Irskem. Toda veliko visokih barij je v nezadostnem stanju zaradi nenehnega izkopavanja šote, izsuševanja, onesnaževanja z dušikom in podnebnih sprememb.

Za prehodna barja so značilni šotni mahovi. V borealni regiji najdemo največja območja ekosistemov s prehodnimi barji v Evropi. Obstajata dve vrsti borealnih prehodnih barij: Za prehodna barja aapa je značilno barjansko rastlinje, za prehodna barja palsa pa trajno zamrznjeni osamelci iz šote. Oba habitata sta v nezadostnem stanju, pri čemer so prehodna barja aapa v nekoliko boljšem stanju v Skandinavskem gorovju.

Odkrijte lokacije visokih barij in prehodnih barij aapa v Evropi:

Zemljevid Natura 2000 s prehodnimi barji aapa

Zemljevid Natura 2000 z visokimi barji

level_2_slide_1

HABITATI, POVEZANI S ŠOTIŠČI

Visoka, prehodna in nizka barja so točno določene vrste šotišč, ki so zaščitene v EU. Visoka barja napajata dež in sneg, nizka barja pa nastajajo v depresijah in jih ponavadi napajajo površinske in podzemne vode. Visoka barja so posebna vrsta barja, ki so kisla in nimajo veliko mineralov in drugih hranil. Močno so razširjena po Evropi, največja območja pa so na Finskem, Švedskem in Irskem. Toda veliko visokih barij je v nezadostnem stanju zaradi nenehnega izkopavanja šote, izsuševanja, onesnaževanja z dušikom in podnebnih sprememb.

Za prehodna barja so značilni šotni mahovi. V borealni regiji najdemo največja območja ekosistemov s prehodnimi barji v Evropi. Obstajata dve vrsti borealnih prehodnih barij: Za prehodna barja aapa je značilno barjansko rastlinje, za prehodna barja palsa pa trajno zamrznjeni osamelci iz šote. Oba habitata sta v nezadostnem stanju, pri čemer so prehodna barja aapa v nekoliko boljšem stanju v Skandinavskem gorovju.

Odkrijte lokacije visokih barij in prehodnih barij aapa v Evropi:

Zemljevid Natura 2000 s prehodnimi barji aapa

Zemljevid Natura 2000 z visokimi barji

level_2_slide_1

level_3_slide_1

VRSTE V ŠOTIŠČIH

Skrajni pogoji v šotiščih niso ugodni za ogromno raznolikost vrst, toda zagotavljajo bistven habitat za veliko specializiranih vrst žuželk, med drugim za več metuljev in kačjih pastirjev. Tu so med drugim doma mnoge zelo specializirane glive in rastline, vključno z mesojedo rosiko (Drosera), ki se je popolnoma prilagodila pogojem z majhno količino hranil, saj se hrani z majhnimi nevretenčarji.

Šotišča pogosto obdajajo ali so z njimi povezani močvirni gozdovi, ki so trajno ali vsaj redno poplavljeni.

level_3_slide_1

VRSTE V ŠOTIŠČIH

Skrajni pogoji v šotiščih niso ugodni za ogromno raznolikost vrst, toda zagotavljajo bistven habitat za veliko specializiranih vrst žuželk, med drugim za več metuljev in kačjih pastirjev. Tu so med drugim doma mnoge zelo specializirane glive in rastline, vključno z mesojedo rosiko (Drosera), ki se je popolnoma prilagodila pogojem z majhno količino hranil, saj se hrani z majhnimi nevretenčarji.

Šotišča pogosto obdajajo ali so z njimi povezani močvirni gozdovi, ki so trajno ali vsaj redno poplavljeni.

UKREP EU ZA VAROVANJE NAŠIH ŠOTIŠČ

Evropska unija je prek programa LIFE financirala veliko projektov za obnovo šotišč, nekatera od njih so omenjena zgoraj, obrodili pa so odlične rezultate. Takšni ukrepi so še posebno bistveni zaradi podnebnih sprememb, saj šotišča igrajo pomembno vlogo pri skladiščenju ogljika.

The Biodiversity information system for Europe is a partnership between
the European Commission and the European Environment Agency.

Other European Information Systems