Natura 2000

STOPIMO SKUPAJ, DA ZAŠČITIMO EVROPSKO NARAVO

Že v 60. letih prejšnjega stoletja je postalo očitno, da se stanje evropske narave slabša. Vrste, ki so bile nekoč običajne in razširjene, so izginjale in veliko naravnih krajev je doživelo degradacijo ali pa smo jih izgubili. Ti pretresljivi učinki na naravo so posledica širjenja urbanih območij, gospodarskega razvoja in z njim povezanih sprememb rabe zemljišč in morja, onesnaževanja in izgradnje infrastrukture.

V odziv na vse večjo zaskrbljenost državljanov so evropske države pred malce več kot 40 leti začele sodelovati, da bi zaščitile naravo in ohranile našo naravno dediščino. Za to prizadevanje so bili potrebni odločni ukrepi, ki so jih uravnavala jasna pravila, ki bi jih morali upoštevati vsi. Posledično je Evropska unija (EU) uvedla namensko zakonodajo, s katero je želela zagotoviti ohranjanje vseh vrst ptic in večine ogroženih živali, rastlin in habitatov, od katerih je veliko edinstvenih za Evropo in jih ne najdemo nikjer drugje na svetu.

KAKO EU VARUJE NARAVO

Glavna stebra zakonodaje EU o varstvu narave, ki so ju vse države članice prenesle v svoje nacionalne zakonodaje, sta dva zakona Evropske unije, ki ju imenujemo Direktiva o pticah (1979) in Direktiva o habitatih (1992), skupaj pa direktivi EU o naravi.

Obe direktivi upoštevata podoben dopolnilni pristop. Varujeta:

1. Naravna območja, na katerih so doma prostoživeče vrste in habitati. Območja, ki jih je treba zaščititi, se opredelijo skladno z dogovorjenimi znanstvenimi merili. Imenujejo se območja Natura 2000, skupaj pa tvorijo največje omrežje zaščitenih območij na svetu.

2. Specifične vrste na območjih Natura 2000 in zunaj njih.

RAZIŠČITE OBMOČJA NATURA 2000 PO VSEJ EVROPI S POMOČJO À PREGLEDOVALNIKA OMREŽJA NATURA 2000

VEČ INFORMACIJ JE NA VOLJO V POROČILU O DIREKTIVAH EU O PTICAH IN HABITATIH

KAKO EU VARUJE NARAVO

Obe direktivi upoštevata podoben dopolnilni pristop. Varujeta:

2. Specifične vrste na območjih Natura 2000 in zunaj njih.

RAZIŠČITE OBMOČJA NATURA 2000 PO VSEJ EVROPI S POMOČJO À PREGLEDOVALNIKA OMREŽJA NATURA 2000

VEČ INFORMACIJ JE NA VOLJO V POROČILU O DIREKTIVAH EU O PTICAH IN HABITATIH

VAROVANJE NAŠIH NARAVNIH OBMOČIJ: OMREŽJE NATURA 2000

Omrežje Natura 2000 je največje omrežje zaščitenih območij na svetu. Sestavljeno je iz približno 27.000 območij v vseh 27 državah članicah EU, trenutno pa pokriva več kot 18 odstotkov površine Evropske unije ter približno 9 odstotkov njenih morskih območij. V omrežju je zaščitenih 1.500 značilnih, redkih ali ogroženih živalskih in rastlinskih vrst v EU.

Največje območje Natura 2000 je morsko območje Mers Celtiques na atlantski obali Francije, Grotta della Lovara, kjer je zaščitenih nekaj ogroženih netopirjev v italijanskih Alpah, pa je eno izmed najmanjših. Med najredkejšimi habitati in vrstami, zaščitenimi v sklopu tega omrežja, so stopničasti slapovi (kaskade) iz lehnjaka na kraških rekah v Dinarskem gorstvu, človeška ribica (Proteus anguinus) in ovratničarka (Chlamydotis undulata), ki jo najdemo samo na Kanarskem otočju.

Raziščite območja Natura 2000 po vsej Evropi s pomočjo 🠦 pregledovalnika omrežja Natura 2000

Več informacij lahko dobite na platformi Natura 2000 Barometer, v odgovorih na pogosta vprašanja o omrežju Natura 2000 FAQs ter raziščete dodatne podatke in zemljevide omrežja Natura 2000.

VAROVANJE NAŠIH NARAVNIH OBMOČIJ: OMREŽJE NATURA 2000

Raziščite območja Natura 2000 po vsej Evropi s pomočjo 🠦 pregledovalnika omrežja Natura 2000

Več informacij lahko dobite na platformi Natura 2000 Barometer, v odgovorih na pogosta vprašanja o omrežju Natura 2000 FAQs ter raziščete dodatne podatke in zemljevide omrežja Natura 2000.

OHRANJANJE PROSTOŽIVEČIH RASTLIN IN ŽIVALI TUDI ZUNAJ ZAŠČITENIH OBMOČIJ

Direktivi EU o naravi prav tako vzpostavljata stroga pravila za varovanje vrst zunaj območij Natura 2000. Na primer zahtevata, da se uvedejo ukrepi, s katerimi bi se med opravljanjem gozdarskih dejavnosti preprečilo vznemirjanje ptic, ki gnezdijo, ter da bi se med komercialnim ribolovom preprečili naključni ulovi zaščitenih vrst rib.

Direktivi prav tako prepovedujeta trganje, zbiranje, rezanje, ruvanje ali uničevanje zaščitenih prostorastočih rastlin zunaj območij Natura 2000. Prepovedani so tudi posedovanje, prevoz in prodaja primerkov živali in rastlin, vzetih iz narave.

Preverite seznam vrst, zaščitenih skladno z Direktivo o habitatih, in divjih ptic, zaščitenih skladno z Direktivo o pticah.

OHRANJANJE PROSTOŽIVEČIH RASTLIN IN ŽIVALI TUDI ZUNAJ ZAŠČITENIH OBMOČIJ

Preverite seznam vrst, zaščitenih skladno z Direktivo o habitatih, in divjih ptic, zaščitenih skladno z Direktivo o pticah.

KAKO VEMO, V KAKŠNEM STANJU JE NARAVA V EU?

Vsaka država v EU redno zbira informacije o svojih zaščitenih vrstah in habitatih, da bi spremljala njihovo stanje. To je bistveno, če želimo razumeti, v kakšnem stanju je vrsta ali habitat, s kakšnimi nevarnostmi se spopada in kako lahko pripravimo kar najboljše ohranitvene ukrepe. Prav tako je podlaga za analizo trendov stanja zaščitenih vrst in habitatov v EU.

Vsakih šest let države članice te informacije posredujejo Evropski okoljski agenciji (EEA). EEA te informacije nato vnese v svoje zbirke podatkov (npr. Evropski informacijski sistem o naravi (EUNIS)) in objavi „Stanje narave v EU“ kot tehnično poročilo EEA, ki mu je priloženo poročilo o politiki Evropske komisije. Zadnje poročilo je bilo objavljeno leta 2020, v njem pa je bilo navedeno, da večina vrst (63 %) in habitatov (81 %), zaščitenih skladno z Direktivo o habitatih, ni v dobrem stanju ohranjenosti.

KAKO VEMO, V KAKŠNEM STANJU JE NARAVA V EU?

ZAKLJUČEK – USPEH IN PREOSTALI IZZIVI

Usklajena prizadevanja za ohranjanje evropske naravne dediščine so privedla do številnih dosežkov.

Naravovarstveno zaščitena območja v EU so se v preteklih 30 letih potrojila.
Več kot polovica vrst ptic v EU je zdaj v stabilnem stanju zaradi varstva in ciljnih ukrepov ohranjanja kljub bistveni gospodarski rasti v preteklih 40 letih.
Nekatere ogrožene vrste se vračajo z roba izumrtja, med drugim tudi iberski ris in brkati ser.
Vse pogostejše so prakse na področju upravljanja zemljišč, ki koristijo tako naravi kot ljudem.
Znanje o evropski biotski raznovrstnosti se je povečalo in privedlo do učinkovitejših ukrepov ohranjanja.
EU je vložila milijarde evrov v naravovarstvo, npr. prek programa za financiranje LIFE, kar je pripeljalo do nekaj najuspešnejših zgodb na področju ohranjanja na svetu.

Kljub napredku je v prihodnosti še veliko izzivov. Da bi zagotovili uspešno sobivanje ljudi in narave, se moramo spopasti z osnovnimi vzroki izgube biotske raznovrstnosti in se znova osredotočiti na način, na katerega izdelujemo in porabljamo blago ter z njim trgujemo, in sicer tako, da spodbujamo naravo, namesto da jo uničujemo. Evropski zeleni dogovor in Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 sta pomembna koraka v to smer.

ZAKLJUČEK – USPEH IN PREOSTALI IZZIVI

Usklajena prizadevanja za ohranjanje evropske naravne dediščine so privedla do številnih dosežkov.

Naravovarstveno zaščitena območja v EU so se v preteklih 30 letih potrojila.
Več kot polovica vrst ptic v EU je zdaj v stabilnem stanju zaradi varstva in ciljnih ukrepov ohranjanja kljub bistveni gospodarski rasti v preteklih 40 letih.
Nekatere ogrožene vrste se vračajo z roba izumrtja, med drugim tudi iberski ris in brkati ser.
Vse pogostejše so prakse na področju upravljanja zemljišč, ki koristijo tako naravi kot ljudem.
Znanje o evropski biotski raznovrstnosti se je povečalo in privedlo do učinkovitejših ukrepov ohranjanja.
EU je vložila milijarde evrov v naravovarstvo, npr. prek programa za financiranje LIFE, kar je pripeljalo do nekaj najuspešnejših zgodb na področju ohranjanja na svetu.