Gorovja

GOROVJA

Gorovja pokrivajo 29 % površine Evropske unije. Med pet glavnih gorovij spadajo Alpe, Apenini, Pireneji, Skandinavsko gorovje in Karpati. Mont Blanc v francoskih Alpah je z nadmorsko višino 4.810 metrov najvišja točka v EU.

Večji del evropskih gorskih območij (približno 40 %) je pokrit z gozdovi in travišči, na katerih se poleti pase živina. Veliko preostalih območij neokrnjene narave v Evropi najdemo v gorskih regijah, predvsem zaradi njihove oddaljenosti.

V gorah je doma širok razpon živalskih in rastlinskih vrst, od katerih se jih je veliko prilagodilo življenju v skrajnih razmerah. Več kot 2.500 vrst in podvrst rastlin živi na gorskih območjih Evrope, veliko izmed njih pa se ne pojavlja nikjer drugje.

Toda gorskim ekosistemom grozi zapuščanje zemlje, vse bolj prisotne kmetijske dejavnosti, gradnja infrastrukture in netrajnostno izkoriščanje. V primerjavi z nižinskimi ekosistemi so gorska območja občutljivejša na negativne učinke podnebnih sprememb.

GOROVJA

Gorovja pokrivajo 29 % površine Evropske unije. Med pet glavnih gorovij spadajo Alpe, Apenini, Pireneji, Skandinavsko gorovje in Karpati. Mont Blanc v francoskih Alpah je z nadmorsko višino 4.810 metrov najvišja točka v EU.

Večji del evropskih gorskih območij (približno 40 %) je pokrit z gozdovi in travišči, na katerih se poleti pase živina. Veliko preostalih območij neokrnjene narave v Evropi najdemo v gorskih regijah, predvsem zaradi njihove oddaljenosti.

V gorah je doma širok razpon živalskih in rastlinskih vrst, od katerih se jih je veliko prilagodilo življenju v skrajnih razmerah. Več kot 2.500 vrst in podvrst rastlin živi na gorskih območjih Evrope, veliko izmed njih pa se ne pojavlja nikjer drugje.

Toda gorskim ekosistemom grozi zapuščanje zemlje, vse bolj prisotne kmetijske dejavnosti, gradnja infrastrukture in netrajnostno izkoriščanje. V primerjavi z nižinskimi ekosistemi so gorska območja občutljivejša na negativne učinke podnebnih sprememb.

GORSKI HABITATI

Za gore so značilni točno določeni okoljski dejavniki, kot so strma pobočja, slaba in plitva prst ter skrajne podnebne razmere. Razlog, da je raznolikost habitatov in vrst na gorskih območjih na splošno večja kot v okoliških nižinah, so večje lokalne spremembe teh razmer.

Izmed 233 vrst habitatov, ki so zaščiteni v EU, se jih 42 (skoraj 20 odstotkov) pojavlja izključno ali skoraj izključno na gorskih območjih, nadaljnjih 91 habitatov pa najdemo tako v gorah kot v nižinah.

Skoraj polovico vseh naših gora sicer pokrivajo gozdovi, toda tam raste tudi pester izbor grmičevja in travišč, med drugim tudi alpske resave in travišča ter skalnati habitati na pečinah, navpičnih stenah in meliščih. V gorah najdemo tudi edinstvene sladkovodne habitate, kot so alpska jezera, prehodna barja in izviri, na visokih nadmorskih višinah pa tudi ledenike.

level_2_slide_1

GORSKI HABITATI

Za gore so značilni točno določeni okoljski dejavniki, kot so strma pobočja, slaba in plitva prst ter skrajne podnebne razmere. Razlog, da je raznolikost habitatov in vrst na gorskih območjih na splošno večja kot v okoliških nižinah, so večje lokalne spremembe teh razmer.

Izmed 233 vrst habitatov, ki so zaščiteni v EU, se jih 42 (skoraj 20 odstotkov) pojavlja izključno ali skoraj izključno na gorskih območjih, nadaljnjih 91 habitatov pa najdemo tako v gorah kot v nižinah.

Skoraj polovico vseh naših gora sicer pokrivajo gozdovi, toda tam raste tudi pester izbor grmičevja in travišč, med drugim tudi alpske resave in travišča ter skalnati habitati na pečinah, navpičnih stenah in meliščih. V gorah najdemo tudi edinstvene sladkovodne habitate, kot so alpska jezera, prehodna barja in izviri, na visokih nadmorskih višinah pa tudi ledenike.

level_2_slide_1

GORSKO ŽIVALSTVO IN RASTLINSTVO

Evropska unija prek Direktive o habitatih varuje 181 živalskih in rastlinskih vrst, ki so izključno ali skoraj izključno povezane z gorami, in nadaljnjih 130, ki jih najdemo v gorah in nižinah.

Gore ogroženim prostoživečim rastlinam in živalim zagotavljajo pomembno zavetje, nekatere specializirane vrste pa lahko najdemo le v določenih gorovjih, kot na primer tatrskega voluharja (Microtus tatricus) v Karpatih, apeninskega gamsa (Rupicapra pyrenaica ornata) v Apeninih ali planinskega močerada (Salamandra atra) v Alpah.

Veliko rastlinskih vrst se je prilagodilo življenju na navpičnih gorskih pečinah. Dobro poznana planika (Leontopodium alpinum) na primer uspeva na visokih nadmorskih višinah in na pobočjih.

Ujede, kot so planinski orel (Aquila chrysaetos), beloglavi jastreb (Gyps fulvus) in brkati ser (Gypaetus barbatus), gnezdijo na gorskih stenah in v skalnatih habitatih.

GORSKO ŽIVALSTVO IN RASTLINSTVO

Evropska unija prek Direktive o habitatih varuje 181 živalskih in rastlinskih vrst, ki so izključno ali skoraj izključno povezane z gorami, in nadaljnjih 130, ki jih najdemo v gorah in nižinah.

Gore ogroženim prostoživečim rastlinam in živalim zagotavljajo pomembno zavetje, nekatere specializirane vrste pa lahko najdemo le v določenih gorovjih, kot na primer tatrskega voluharja (Microtus tatricus) v Karpatih, apeninskega gamsa (Rupicapra pyrenaica ornata) v Apeninih ali planinskega močerada (Salamandra atra) v Alpah.

Veliko rastlinskih vrst se je prilagodilo življenju na navpičnih gorskih pečinah. Dobro poznana planika (Leontopodium alpinum) na primer uspeva na visokih nadmorskih višinah in na pobočjih.

Ujede, kot so planinski orel (Aquila chrysaetos), beloglavi jastreb (Gyps fulvus) in brkati ser (Gypaetus barbatus), gnezdijo na gorskih stenah in v skalnatih habitatih.

level_4_slide_1

SESALCI

V evropskih gorah so doma številni sesalci, vključno s kozorogom, gamsom in planinskim zajcem. V gorovjih so tudi zavetja in koridorji za velike mesojedce, ki jim omogočajo, da se gibajo od regije do regije. V Evropi imamo pet vrst velikih mesojedcev: volk (Canis lupus), rosomah (Gulo gulo), ris (Lynx lynx), iberski ris (Lynx pardinus) in rjavi medved (Ursus arctos). Te vrste so v zgodovini vedno sobivale z ljudmi, toda da bi jih danes upravljali in ohranjali, moramo izvajati ukrepe, s katerimi rešujemo njihove konflikte z ljudmi, še zlasti da bi preprečili napade na živino.

level_4_slide_1

SESALCI

V evropskih gorah so doma številni sesalci, vključno s kozorogom, gamsom in planinskim zajcem. V gorovjih so tudi zavetja in koridorji za velike mesojedce, ki jim omogočajo, da se gibajo od regije do regije. V Evropi imamo pet vrst velikih mesojedcev: volk (Canis lupus), rosomah (Gulo gulo), ris (Lynx lynx), iberski ris (Lynx pardinus) in rjavi medved (Ursus arctos). Te vrste so v zgodovini vedno sobivale z ljudmi, toda da bi jih danes upravljali in ohranjali, moramo izvajati ukrepe, s katerimi rešujemo njihove konflikte z ljudmi, še zlasti da bi preprečili napade na živino.

KAJ EU POČNE, DA BI ZAŠČITILA NAŠE GORE?

Veliko prizadevanj za varovanje evropskih gora je usklajenih in podprtih na širši evropski ravni. Poleg direktiv EU o naravi, ki varujejo gorske vrste in habitate ter zagotavljajo okvir za omrežje Natura 2000, je EU prav tako podpisnica Alpske konvencije in Karpatske konvencije. Ti konvenciji sta temelj sodelovanja vseh zadevnih držav z namenom razvijanja skupnih ciljev in ukrepov za zaščito naravne in kulturne dediščine v dveh največjih gorovjih v Evropi.

Alpska konvencija je edinstven, pravno zavezujoč trajnostni instrument, katerega cilj je varovanje občutljivih alpskih ekosistemov in alpskih kulturnih identitet, dediščine ter tradicij za prihodnje rodove.

https://www.alpconv.org/en/home/

Karpatska konvencija je podregionalna mednarodna pogodba, ki spodbuja trajnostni razvoj v karpatski regiji in njeno zaščito.

http://www.carpathianconvention.org/

The Biodiversity information system for Europe is a partnership between
the European Commission and the European Environment Agency.

Other European Information Systems