Travišča

TRAVIŠČA

Evropska travišča so zelo različnih oblik, od puščavam podobnih območij na jugovzhodu do vlažnih travišč in s hranili bogatih jas na severu in severozahodu. Travišča spadajo med najbolj raznolike ekosisteme v Evropi. Tu lahko najdemo tudi do 80 različnih rastlinskih vrst na kvadratni meter, saj so tu doma raznolike živali od majhnih žuželk, ptic in glodalcev do velikih rastlinojedov.

Travišča so bistvena za kmetijstvo in živinorejo, saj zagotavljajo hrano za domače živali. Nekatera naravna in polnaravna travišča prav tako igrajo pomembno vlogo pri shranjevanju ogljika. Večino evropskih travišč ohranjamo s pašo ali košnjo. Vseeno pa so spremembe kmetijskih dejavnosti in rabe zemljišč sprožile nevarno hitro izginjanje travišč, prav zato so travišča eden izmed najbolj ogroženih ekosistemov v Evropi.

Travišča in njihove prostoživeče rastline in živali so zaščitena z direktivama EU o naravi. Ta pravni okvir je vseh 27 držav članic Evropske unije preneslo v svojo nacionalno zakonodajo.

TRAVIŠČA

Evropska travišča so zelo različnih oblik, od puščavam podobnih območij na jugovzhodu do vlažnih travišč in s hranili bogatih jas na severu in severozahodu. Travišča spadajo med najbolj raznolike ekosisteme v Evropi. Tu lahko najdemo tudi do 80 različnih rastlinskih vrst na kvadratni meter, saj so tu doma raznolike živali od majhnih žuželk, ptic in glodalcev do velikih rastlinojedov.

Travišča so bistvena za kmetijstvo in živinorejo, saj zagotavljajo hrano za domače živali. Nekatera naravna in polnaravna travišča prav tako igrajo pomembno vlogo pri shranjevanju ogljika. Večino evropskih travišč ohranjamo s pašo ali košnjo. Vseeno pa so spremembe kmetijskih dejavnosti in rabe zemljišč sprožile nevarno hitro izginjanje travišč, prav zato so travišča eden izmed najbolj ogroženih ekosistemov v Evropi.

Travišča in njihove prostoživeče rastline in živali so zaščitena z direktivama EU o naravi. Ta pravni okvir je vseh 27 držav članic Evropske unije preneslo v svojo nacionalno zakonodajo.

HABITATI S TRAVIŠČI

Naravna travišča so oblikovana v skrajnih okoljskih razmerah, med drugim pod vplivom podnebja, vrste prsti in topografije, ki preprečujejo rast drugih vrst rastlinja. Nekatera travišča, kot so alpska travišča, najdemo na gorskih vrhovih ali na strmi ali slabi prsti, kjer ne uspevajo nobene druge rastline.

Po drugi plati pa so bila sonaravna travišča ustvarjena ali prilagojena s človeškimi dejavnostmi in so vzdrževana z redno košnjo ali ekstenzivno pašo. Evolucijskega izvora evropskih nižinskih travišč in njihove visoke stopnje raznolikosti vrst ne razumemo povsem. Nekateri znanstveniki menijo, da so takšna travišča mogoče obstajala že v prazgodovini zaradi vpliva velikih pašnih rastlinojedov in požarov v naravi, drugi pa to tezo zavračajo.

level_2_slide_1

HABITATI S TRAVIŠČI

Naravna travišča so oblikovana v skrajnih okoljskih razmerah, med drugim pod vplivom podnebja, vrste prsti in topografije, ki preprečujejo rast drugih vrst rastlinja. Nekatera travišča, kot so alpska travišča, najdemo na gorskih vrhovih ali na strmi ali slabi prsti, kjer ne uspevajo nobene druge rastline.

Po drugi plati pa so bila sonaravna travišča ustvarjena ali prilagojena s človeškimi dejavnostmi in so vzdrževana z redno košnjo ali ekstenzivno pašo. Evolucijskega izvora evropskih nižinskih travišč in njihove visoke stopnje raznolikosti vrst ne razumemo povsem. Nekateri znanstveniki menijo, da so takšna travišča mogoče obstajala že v prazgodovini zaradi vpliva velikih pašnih rastlinojedov in požarov v naravi, drugi pa to tezo zavračajo.

level_2_slide_1

level_3_slide_1

PROSTOŽIVEČE RASTLINE IN ŽIVALI NA TRAVIŠČIH

Skladno z direktivama EU o naravi so zaščitene številne vrste, ki živijo na traviščih, med drugim skoraj 200 vrst sesalcev, približno 100 plazilcev, 88 ptic in več kot 50 členonožcev.

Ptice, ki živijo na traviščih, oz. stepske ptice so med najbolj ogroženimi vrstami v EU. Mednje spadajo velika droplja (Otis tarda), mala droplja (Tetrax tetrax) in močvirski lunj (Circus pygargus). Te ptice so močno odvisne od zelo odprtih pokrajin in zato so ranljive zaradi sprememb rabe zemljišč, ki vplivajo na rastlinje in razpoložljivost žuželk.

level_3_slide_1

PROSTOŽIVEČE RASTLINE IN ŽIVALI NA TRAVIŠČIH

Skladno z direktivama EU o naravi so zaščitene številne vrste, ki živijo na traviščih, med drugim skoraj 200 vrst sesalcev, približno 100 plazilcev, 88 ptic in več kot 50 členonožcev.

Ptice, ki živijo na traviščih, oz. stepske ptice so med najbolj ogroženimi vrstami v EU. Mednje spadajo velika droplja (Otis tarda), mala droplja (Tetrax tetrax) in močvirski lunj (Circus pygargus). Te ptice so močno odvisne od zelo odprtih pokrajin in zato so ranljive zaradi sprememb rabe zemljišč, ki vplivajo na rastlinje in razpoložljivost žuželk.

METULJI IN DRUGI OPRAŠEVALCI

Travišča so bistvena za preživetje metuljev, čebel in drugih opraševalcev. Opraševanje je bistveno za preživetje mnogih rastlinskih vrst: 80 odstotkov svetovnih pridelkov je pri razmnoževanju odvisno od opraševanja, ki ga opravljajo živali, kar preprosto pomeni, da človeštvo brez opraševalcev ne bi preživelo.

Veliko vrst metuljev, ki so zaščitene v EU, je odvisnih od določenih vrst travišč in se za preživetje gosenic zanašajo na točno določene rastlinske vrste. Travniški postavnež (Euphydryas aurinia) je na primer odvisen od samo ene rastline gostiteljice, to je travniška izjevka (Succisa pratensis), ki jo najdemo na ekstenzivnih pašnih traviščih. Veliki mravljiščar (Maculinea arion) je odvisen od timijana in origana, ki sta njegovi rastlini gostiteljici.

METULJI IN DRUGI OPRAŠEVALCI

Travišča so bistvena za preživetje metuljev, čebel in drugih opraševalcev. Opraševanje je bistveno za preživetje mnogih rastlinskih vrst: 80 odstotkov svetovnih pridelkov je pri razmnoževanju odvisno od opraševanja, ki ga opravljajo živali, kar preprosto pomeni, da človeštvo brez opraševalcev ne bi preživelo.

Veliko vrst metuljev, ki so zaščitene v EU, je odvisnih od določenih vrst travišč in se za preživetje gosenic zanašajo na točno določene rastlinske vrste. Travniški postavnež (Euphydryas aurinia) je na primer odvisen od samo ene rastline gostiteljice, to je travniška izjevka (Succisa pratensis), ki jo najdemo na ekstenzivnih pašnih traviščih. Veliki mravljiščar (Maculinea arion) je odvisen od timijana in origana, ki sta njegovi rastlini gostiteljici.

MAJHNI SESALCI

Na traviščih so doma številne vrste majhnih sesalcev, kot so voluharji, miši in hrčki. Evropska tekunica (Spermophilus citellus), ki je zaščitena skladno z evropsko Direktivo o habitatih, je na primer majhen sesalec, ki živi le na traviščih osrednje in jugovzhodne Evrope, njegovo naravno območje pa na dva dela delijo Karpati.

level_5_slide_1

UKREP EU ZA VAROVANJE NAŠIH TRAVIŠČ

Poleg pomembnega dela na področju ohranjanja po direktivah EU o naravi poteka tudi več novejših pobud, katerih cilj je, da zaščitijo evropska travišča in vrste, ki so odvisne od njih.

Pobuda EU za opraševalce je prva pobuda, ki so jo kdaj koli uvedli za prostoživeče opraševalce v EU. V njej so določeni strateški cilji in niz ukrepov, ki jih morajo EU in njene države članice sprejeti, da bi obravnavale upad števila opraševalcev v EU in tako prispevale k svetovnim prizadevanjem na področju ohranjanja.

Evropski informacijski panj (EU Pollinator Information Hive) posreduje lahko dostopne informacije o ohranjanju vrst divjih opraševalcev.

The Biodiversity information system for Europe is a partnership between
the European Commission and the European Environment Agency.

Other European Information Systems