Gozdovi

GOZDOVI

Gozdovi so eden izmed najbogatejših ekosistemov v Evropski uniji (EU), kar zadeva prisotnost vrst. Od hladnih borealnih gozdov do subtropskih gozdov in gozdov na atlantskih otokih – Evropa se ponaša z več kot 80 različnimi vrstami gozdnih habitatov. V teh gozdovih so doma najrazličnejše prostoživeče rastline in živali, še zlasti ptice in žuželke.

Čeprav se v zadnjih 150 letih gozdovi v Evropi nenehno širijo, naši domorodni gozdovi in njihova biotska raznovrstnost še vedno doživljajo pritiske. Slabe prakse na področju upravljanja gozdov ter širjenje tujerodnih vrst in nadlog povzročajo poslabšanje zdravja gozdov. Skrajni vremenski dogodki, kot so nevihte in gozdni požari, ki zaradi podnebnih sprememb postajajo vse bolj intenzivni in vse pogostejši, še dodatno potiskajo nekatere evropske gozdove na rob obstoja. Nekatere izmed poslednjih evropskih pragozdov še vedno sekajo v komercialne namene.

EU ogrožene gozdove v Evropi varuje v sklopu pravno-varstvenega okvira, ki velja za vso EU, in z dejavnim financiranjem njihovega ohranjanja ter s spodbujanjem kakovostnega upravljanja gozdov. Natura 2000 – evropsko omrežje zaščitenih območij – je osrednjega pomena za varstvo naravnih gozdov v Evropi.

GOZDOVI

GOZDNI HABITATI

V Evropi obstajajo različni gozdovi, ki so prilagojeni lokalnim okoljskim pogojem. Z Direktivo EU o habitatih je zaščitenih 85 različnih vrst gozdnih habitatov. Nekateri izmed teh gozdnih habitatov obstajajo le na točno določenih območjih, kot so na primer apeninski bukovi gozdovi, palmovi gaji na Kreti in Kanarskih otokih ter cedrovi gozdovi na Cipru. Med bolj razširjene gozdove spadajo bukovi gozdovi, ki so ponavadi prevladujoči v osrednji Evropi, iglasti (borovi in smrekovi) gozdovi, ki so pogosti na goratih območjih severne Evrope, v Sredozemlju pa so značilni mešani hrastovi in iglasti gozdovi.

level_2_slide_1

GOZDNI HABITATI

level_2_slide_1

OBMOČJA NATURA 2000, NA KATERIH SO HRASTOVI GOZDOVI ZAŠČITENI

HRASTOVI GOZDOVI

Naravni hrastovi gozdovi so splošno razširjeni v Evropi. Obstaja več različnih hrastovih gozdov – od listnatih, zmernih atlantskih hrastovih gozdov do zimzelenih sredozemskih hrastovih gozdov. Najpogostejši vrsti hrasta sta dob (Quercus robur) in zimzeleno črničevje (Quercus ilex). Najredkejši je zlati hrast (Quercus alnifolia), ki prevladuje v nekaterih gozdovih v gorah Cipra. Izmed vseh domorodnih drevesnih vrst se šteje, da je prav hrast povezan z največjim številom vrst, še zlasti žuželk.

V Evropi so hrastovi gozdovi zaščiteni v sklopu omrežja Natura 2000. To vključuje atlantske in srednjeeveropske hrastove gozdove, za katere sta značilna dob in graden (Quercus petraea), ki sta oba prevladujoča hrasta na več kot 2000 območjih Natura 2000 v EU.

OBMOČJA NATURA 2000, NA KATERIH SO HRASTOVI GOZDOVI ZAŠČITENI

HRASTOVI GOZDOVI

level_4_slide_1

GOZDNE VRSTE

Poleg drevesnih vrst so v evropskih gozdovih doma tudi najrazličnejše živali in rastline. Veliko vrst živi izključno v evropskih gozdovih in se ne pojavljajo nikjer drugje na svetu. Večje živalske vrste, kot so medvedi, volkovi in orli, se prav tako močno zanašajo na te ekosisteme, čeprav niso popolnoma odvisne od gozdov.

Gozdovi so v preteklih nekaj stoletjih doživeli večje spremembe, nekatere nekoč pogoste vrste, ki so odvisne od gozdov, pa se danes borijo za preživetje. Direktivi EU o naravi varujeta več kot 400 rastlinskih in živalskih vrst, povezanih z gozdnimi ekosistemi. V EU je zakonsko zaščitenih več kot 250 ptic, skoraj 30 vrst dvoživk, 48 členonožcev, 57 sesalcev, 16 necevnic, 13 plazilcev, 10 mehkužcev in štiri vrste cevnic, ki so odvisne od gozdov. Naočarja (Salamandrina terdigitata) na primer zdaj najdemo le v južni Italiji.

level_4_slide_1

GOZDNE VRSTE

KAJ EU POČNE, DA BI ZAŠČITILA NAŠE GOZDOVE?

Varovanje biotske raznovrstnosti gozdov se usklajuje na ravni Evropske unije. Vzpostavljene so bile različne politike in strategije za zagotavljanje trajnostnega upravljanja gozdov in ohranjanja njegove bogate biotske raznovrstnosti. Direktivi EU o naravi še zlasti varujeta ogrožene gozdne vrste in habitate. Njun bistveni del je omrežje Natura 2000, v katerem je trenutno več kot 20.000 zavarovanih območij za varovanje gozdnih habitatov v EU.

Evropska komisija je v sklopu evropskega zelenega dogovora razvila novo strategijo EU za gozdove. Ta strategija se opira na cilje Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in tako zajema celoten gozdni cikel, od sajenja dreves do sečnje, ter spodbuja številne storitve, ki jih zagotavljajo gozdovi. Namen strategije je med drugim zagotoviti zdrave in odporne gozdove, ki bistveno prispevajo k biotski raznovrstnosti in podnebnim ciljem, zmanjšujejo naravne nesreče in se nanje odzivajo, zagotavljajo zaslužek za preživetje ter podpirajo krožno gospodarstvo in podeželske skupnosti.

level_5_slide_1

VEČ INFORMACIJ

EVROPSKI INFORMACIJSKI SISTEM ZA GOZDOVE (FISE)

Sistem FISE zagotavlja jasen, preprost in odprt dostop ter posodobljene informacije o stanju evropskih gozdov in njihovih trendih.

GOZDOVI

GOZDNI HABITATI

OBMOČJA NATURA 2000, NA KATERIH SO HRASTOVI GOZDOVI ZAŠČITENI

HRASTOVI GOZDOVI

GOZDNE VRSTE

KAJ EU POČNE, DA BI ZAŠČITILA NAŠE GOZDOVE?

VEČ INFORMACIJ

EVROPSKI INFORMACIJSKI SISTEM ZA GOZDOVE (FISE)

FOREST.EEA.EUROPA.EU