MORSKI HABITATI: MORSKA TRAVA, GOZD V MORJU

Morska območja prav tako vsebujejo izjemno raznolike habitate, od stabilnega okolja morskih globin do močno dinamičnih obalnih voda. Med zaščitene morske habitate v morjih EU spadajo peščeni nanosi, rastišča pozejdonke, morske jame, grebeni in globokomorskimi habitati, kot so podmorske strukture, ki so jih oblikovali uhajajoči plini. V večini izmed teh habitatov so doma bogate živalske skupnosti. Podvodni travnik morske trave na primer mnogim izmed njih zagotavlja domovanje – toda ta habitat je tudi v nevarnosti.

MORSKI SESALCI

V evropskih morjih lahko najdemo štiriintrideset vrst delfinov, kitov in pliskavk, ki jih skupno imenujemo morski sesalci. Predstavljajo 42 odstotkov vrst morskih sesalcev, ki jih poznamo na svetu, mednje pa spadajo navadna ali rjava pliskavka (Phocoena phocoena), velika pliskavka (Tursiops truncatus) in brazdasti kit (Balaenoptera physalus). Veliko vrst morskih sesalcev se potaplja v morske globine. Kit glavač (Physeter macrocephalus) se lahko na primer potopi na globino več kot 2000 metrov, kadar išče svojo priljubljeno hrano – velelignja.

Vsi morski sesalci v EU so strogo zaščiteni skladno z evropsko Direktivo o habitatih. Da bi države članice EU preprečile negativne učinke na populacije morskih sesalcev, morajo sprejeti ustrezne ukrepe. Da bi zagotovili skladnost z zakonodajo EU, v veliko državah svoje turistične dejavnosti urejajo tako, da ne bi zmotili morskih sesalcev. Države članice si s skupnimi ukrepi, ki jih usklajuje Evropska okoljska agencija, prizadevajo, da redno spremljajo stanje vrst morskih sesalcev in o njem poročajo. V Okvirni direktivi EU o morski strategiji so obravnavani tudi določeni pritiski na morske sesalce, kot je na primer podvodni hrup.

DRUGA PRIZADEVANJA EU ZA ZAŠČITO NAŠIH OBAL IN MORIJ

Veliko prizadevanj in uspehov pri varovanju morskega okolja v Evropi je usklajenih na ravni Evropske unije. Poleg Direktive EU o pticah in Direktive o habitatih se tudi Okvirna direktiva o morski strategiji posveča prav obravnavi glavnih pritiskov na morsko okolje, da bi tako poskrbeli za izboljšanje kakovosti naših morij.

Evropska komisija je leta 2020 uvedla strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, s katero želi odpraviti oziroma zmanjšati prilov ogroženih vrst na raven, na kateri se te vrste še lahko obnovijo.

Smeti v morju so postale resna težava za mnoge obalne in morske habitate ter živalske vrste. V evropskih morjih je 80–85 % smeti plastičnih (od tega je 50 % plastičnih izdelkov za enkratno uporabo), 27 % pa predstavljajo predmeti, povezani z ribištvom. Direktiva EU o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje uvaja ukrepe za prepoved plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, za katere je na trgu na voljo druga možnost, za zmanjšanje količine plastičnih posod za živila in plastičnih lončkov za pijačo ter za doseganje cilja glede ločenega zbiranja plastenk. Pozitiven učinek teh ukrepov na morsko okolje bi moral postati znaten v bližnji prihodnosti.

Evropska unija nudi finančno podporo za ohranjanje in izboljševanje morske biotske raznovrstnosti prek Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) in evropskega programa LIFE. Iz teh dveh programov so že financirali mnoge uspešne projekte na področju morskih in obalnih habitatov.